Sestava tonerja

Opazovanje tonerja, pod elektronskim mikroskopom, prikazuje delece ogljika od 2 do 12 um v premeru, zaokrožene ter na rahlo podolgovate (pogosto vizualno izgledajo kot krompir, katerega površina je rahlo hrapava). Sestava tonerjevih praškov se razlikuje glede na znamko in izdelek. Analize čistih praškov tonerja in topnih izvlečkov v laboratorijih so pokazale v glavnem  naftalen, acenaphthylin in fenantren. Analize so pokazale tudi ogljik in silicij, kot tudi kovine, ki so prisotne v velikem deležu v samem črnilu (železo in cink), in druge kovine in polkovine v nižjih vrednostih. Nekatere so toksične in neekološke  (arzen, svinec, antimon, nikelj kadmij …). Pri analizah novejših študij navajajajo tui vsebnost nanodelcev železa, titana, silicija, bakra, mangana, aluminija in kositra.

Strupenost, ekotoksičnost in zdravstvena tveganja

Glede ekotoksičnosti črnila in tonerja je bilo zelo dolgo časa na voljo zelo malo podatkov. Podatkovne napake, so zagotovile proizvajalcem varnost, saj so bili negativni učinki tonerjevega praška na ljudi tako  majhni da so bili zanemarljivi. Nekatera medicinska opozorila so bila izdana v devetdesetih letih, na primer glede tveganja granulomatozne pljučnice z mediastinalnimi limfadenopatijami.

Na nanosnih lestvicah imajo komponente tonerja nenavadne fizikalno-kemijske, bioaktivne in morfološke lastnosti, ki spreminjajo njihove toksikološke lastnosti. Leta 2002 je Furukawa dokazal da izpostavljenost delcem tonerja negativno vpliva na alveolarne makrofage.

V letu 2011 je bila izvedena ocena genotoksičnega potenciala črnega prahu. Test je pokazal škodo na DNK. Zabeležili so škodo pri DNK v razvoju jedrskih anomalij. Zaradi fizikalne in kemične karakterizacije praškov so sklepali, da so kovine in metaloidi prisotni v teh praških, odgovorni za te genotoksične učinke. Predlagali so dodatne študije, da bi potrdili ali ovrgli pomembnost teh opazovanj, tako za zasebno kot za profesionalno izpostavljenost tonerju v prahu.YouTube slika preogleda

Glede na informacije, ki so jih objavili, tretjina tiskalnikov testiranih na Univerzi Queensland s svojo tehnologijo izpusti v zrak drobne delce ostankov črnila, ki se nabirajo v pljuča in povzročijo bolezni dihal, draženje kar pa lahko povzroča kronične motnje. Nekateri so jih celo primerjali s tistimi, ki jih povzroča cigaretni dim.
Pigmentni prašek ostane v suspenziji v zraku nekaj časa, pri čemer so zdravstveni učinki ocenjeni kot primerljivi z inertnim finim prahom. To je dražilno za ljudi z dihalnimi težavami, kot so astma ali bronhitis. Raziskave na Tehnološki univerzi v Queenslandu so pokazale, da nekateri laserski tiskalniki oddajajo submicronske delce, znane iz drugih okoljskih študij, ki prispevajo k respiratornim boleznim. Raziskovalci na Univerzi v Rostocku so tudi dokazali, da so mikroskopski delci tonerja rakotvorni (kar zadeva azbest). Ljudje, ki delajo blizu tiskalnikov in kopirnih strojev vsak dan, so po več letih povečali tveganje za težave s pljuči, kar potrjujejo raziskave. Po študijah, izdelanih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja o pirolskih bakterijah (nastal kontaminant ki se uporablja v črnem tonerju), so bili proizvodni postopki spremenjeni, da bi se to odstranilo iz končnega izdelka.

Toner je tako postal kompleksen aerosol, ki ga je treba oceniti (glede na tveganje) upoštevajoč “plinaste co onesnaževalce”. Nekatere proizvedene nanomateriale, ki jih vsebujejo tonerji, med tiskanjem “zračijo”. Toksikološki dokazi še naprej rastejo in svetovana je previdnost pri rokovanju s tonerjem.

  • Share/Bookmark

Tags: ,

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !